V meglico jutra ujet
se z mislimi sprehajam
zajet v neskončnost bivanja
in hrepenenje duše.
Kam bo današnjik usmeril puščico
iz loka vseh možnosti
in naravnal čoln življenja
na tople tokove južnega morja.
Vzel bom v roke vsakdanjik
in ga do konca izpel
v sončevi senci
se dih neskončnosti prepleta.
Še barvam vzamem krik
zemlji dih
nebu okus
in se v nasmeh zledenim.