KOT MOLITEV

KOT MOLITEV

Sprašujem…
občutiš kdaj
utrip iz mladosti,
neslišno zaznaven
vezan v brezimno večnost,
kot drevo
in senca
prekrit
z rjo vsakdanjosti –
daleč od oči in srca
na drugem koncu sveta;
v pomladi, poletju,
jeseni, zimi…

Sprašujem…
zaznamovan
z objemom vdanosti,
osamljen nekje – kot jaz,
postojiš v pramenih sivih las –
pred ruševinami mostov
izgubljenih večerov
vstajajočih od daleč.
Sprašujem..
zakaj se v plamenu
časa brez vrnitve,
tvoja podoba
ne razblini.

Milena Sušnik Falle
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)