BISERI

obala je bila razburjena po nevihti
morje je naplavilo alge in školjke
ki so se lesketale v bogastvu barv
vedno si našla koščke biserovine
vse si znala poimenovati z imeni
enako kot veš za vsa imena zvezd

na tvojih trepalnicah so kristali soli
ki se lesketajo kot zvezdice na valovih
poiščiva bel pesek ki te ne bo ranil
morje bi te ljubkovalo in ne ranilo
dovoli to brez strahu in ti bo prijetneje
pusti mu naj te nosi kot veter nosi listje

potopiva se v globino pod peno valov
spolzki prsti alg naju božajo po telesu
po bokih trebuhu in stegnih po vratu
na gladino se dvigajo drobni mehurčki
proti mogočnim skalam in proti nebu
morje se belo peni od vznemirjenosti

školjke z biseri so globoko v pesku
treba se je potruditi da prideva do njih
dvigneva  se na površino vsa zasopla
zaplavava po biserni gladini proti obali
in zakličeva skalam da sva jih našla
obzorje je zažarelo v ognjeni svetlobi

morje še vedno šumi skozi moje srce
ti pa rišeš s kazalcem like po pesku
na tvojem klobuku vihra pajčolan
cvetovi se zapirajo ob zahodu sonca
tako pozno je že in mrak zakriva obraz
skrila si me v večer na robu noči

Jože Brenčič