Temna noč

Je temna noč ;
še lune ni ;
je tudi ta odšla
nekam daleč stran,
tako kot ti .

Je temna noč ;
še vidim te ;
in na nebu ptičje jate,
a vse se v sanjah le dogaja,
kot prej, ko še vedel nisem zate.

Je temna noč ;
še slišim te ;
a izginil je tvoj glas,
prav potiho le še šepetaš ;
povsem enako kakor jaz.

Je temna noč ;
še vonjam te ;
dišiš mi skozi mrak ;
bi vedno prepoznal vsak tvoj korak,
povsod kjer diham ta jeseni zrak.

Je temna noč ;
še čutim te ;
daj spusti mi kot pesek,
skoz razprte prste,
v mojo dlan za pest soli .

Meglen se dela dan,
ostal mi je okus po tebi ;
ostali so spomini
in ko ti berem misli
in dlan razprem -
padajoča kakor listje
se v odprte rane sol zaje ...

A verjamem spet v sonce
saj te dala je pomlad ;
še prej pa mora spat jesen;
bo najprej zima in prišel bo hlad ...

Še vidim travnik pod drevesom,
še slišim vode šum,
vonjam vonj cvetov in zraka,
še čutim vsak dotik ;
trpek mi bo ostal okus in ves nemir ...

Je temna noč ;
še lune ni ;
nisem edini, ki ponovno ve,
kako je, če nekdo odide -
nekam daleč stran,
tako kot ti ...