Število prispevkov : 812 Starost : 78 Kraj : Križevci na Goričkem Datum registracije : 05/05/2011
Naslov sporočila: Zapel sem pesmi Ned 7 Jul 2013 - 11:53
Frederic Delarue - The Emotion of Love
Zapel sem pesmi
Zapel sem pesmi, za otroka, je sočutje prosil ne gorja, prosil, da ga nahrani roka, da sit odšel bo - iz sveta! O pel sem pesmi, za otroka, zanj ni dlani, ki jesti da! Te se ne poje, temveč joka, ker usmiljenja on ne pozna!
Zapel sem pesmi o strahoti, ki pokoplje te v svet noči, tam duše otrpnejo v samoti, v praznino razum se potopi! O pel sem pesmi o strahoti, pel sem, da to preveč boli, toda tu nikogar to ne moti, dokler groze sam ne doživi!
Zapel sem pesmi za barbare, njih svet že do neba smrdi, gradili tu so svet prevare, sprevrženosti in vseh laži! O pel sem pesmi za barbare, ki žive od prelivanja krvi, od našega strahu in utvare, da trpimo zdaj za lepe dni!
Zapel sem pesmi o poštenju! Kam človek v nedogled hiti? Kdaj konec temu bo hitenju, ki v svet nas pelje nemoči! O pel sem pesmi o poštenju, človek v sreči z njim živi, ni sreča zakrita v hotenju, kjer človeka venomer skrbi!
Zapel sem pesmi kot slikar, ki je v pesmi zvezde risal, opisal sem ljubo kakor dar, v mesečino ji telo napisal! O pel sem pesmi kot slikar, ljubezni sivi prah obrisal, razkazal vsem ljubezni žar, v večnost nežno jo zapisal!
Zapel sem pesmi - bolečine, zaman kriči v zlo brez dna, da tema v srcu, ki ne mine, zagrne dušo - v krog gorja! O pel sem pesmi - bolečine, v svetu - ki ne pozna srca, opeval sem srčne razbitine, v temo, ki morale ne pozna!
Zapel sem pesmi iz posmeha, za spake izgubljene v temi, ker zlo od njihovega greha njihove mrtve duše ne boli! O pel sem pesmi iz posmeha, sem pel za tiste jih ljudi, ki gredo do svojega uspeha čez žrtve umazanih strasti!
Zapel sem pesmi brodolomca, ki osamljen - na otoku spi, ujet v zlo - ki nima konca, zaman je jadra čaral v oči! O pel sem pesmi brodolomca, zanj upanj v svetu teme ni, v mraku ni luči brez sonca, ne sreče v svetu brez luči!
Zapel sem pesmi o ljubezni, ranjeno srce sem vanje dal, potopil se v noč - bolezni in vedno znova - sam ostal! O pel sem pesmi o ljubezni, prav vse v temo sem razdal, čas je, da se duša strezni in čas - da bi poet zaspal!
Vasja Belšak
Zahvaljujem se avtorju te fotografije in tudi tistemu, ki ima do nje pravico, da je z njo pospremil na pot tudi to pesem!