Šumenje tiho bukev v samoti ..,
jim vetrič suhe liste boža,
stopinje Samoroga v snegu,
cvetiš v meni, kot snežena roža ...
Poglej, šepečeš, tam stoji ..,
meglica jutra ga obdaja,
mu čez grive slap beži,
v žarkih bežnih se napaja ...
Otožno pesem nežno poje ..,
o ljubezni izgubljeni, nerojeni,
kot bi pel jo Tebi, meni ..,
srce odpira, ne zakleni .., ne zakleni ...
Vstopiva v srca širjave ..,
kjer še ni bila človeka noga,
v njega oči sanjave ...
In se ljubiva .., v pesmi Samoroga ...
gabriel s
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
