Bila si kot sanje

Bila si kot sanje, meglene, nejasne, na začetku poti;
bila si kot duh, zabrisan in medel, v začetku najinih dni...
bila si zgolj želja, tiha, neslišna, v zamrznjenem snegu;
bila si le duša, brez miru in zavetja, večno na begu ...

Ti si kot senca belega oblaka, ki pada predme na tla, da pot ne zgori...
ti si kot kaplja čistega zraka, ki skozi lase mi polzi ...
ti si kot voda nemirna, ki najhujšo žejo mojo gasi ...
prav vsak dan si hrana strasti, ki vseskozi v meni živi  ...

Doslej bila si le pot;
počasi postajaš tudi konec poti ...
Veš, enkrat, ko prideva tja, kjer se cesta konča;
tam bova obstala objeta prav čisto na sredi sveta ...