Bila bi nevidna

Bila bi nevidna


Vročina zunaj,
vročina v meni,
huda stiska me teži,
a mi moj ponos oholi
iz nje ne pusti,
zato tavam,
v mislih vse okoli,
iščem si miru,
a vse zaman,
občutek v meni
je hudo bolan.
Niso to čebelice, metuljčki,
to strašni je orkan,
ki razsaja noč in dan,
brez konca in kraja kuje
in vse huje
zadaja bolečine,
da prestati ni,
a naprej se že mudi,
saj v meni moč je,
sila, ki žene me
naprej, naprej,
vse globlje v norost,
ki ji konca ni.
Rada bi bila nevidna
in se k tebi skrila,
vsaj pogled bi naužila,
se morda dotaknila
tvoje trde svile,
ki v mraku bi počila,
jaz bi jo nežno,
strastno poljubila,
vsrkala bi nektar,
ki je dar nebes,
brez da vedel bi,
kdo je vmes.
Ker mi to dano ni,
me vse boli,
umiram na obroke,
vse dni, noči,
v mislih s tabo,
a predaleč
in mi sanjat
ne pustiš.



Lučka