Lučka Skale
Število prispevkov : 501 Starost : 79 Kraj : Štajerska :) Poljčane Datum registracije : 02/03/2011
| Naslov sporočila: V objemu nirvane Čet 6 Jun 2013 - 4:37 | |
| V objemu nirvane /nežna zgodba za pester dan…/
Mari je hodila po gozdu in poslušala šelestenje listja in ptičje petje. Uživala je v tišini in zvokih poletnega gozda. Premišljevala je, kot že tolikokrat doslej o svojih sanjah. Utrujena se je ustavila na z mahom poraščenem gozdnem robu in se zastrmela v nebo… Nehote jo je zmanjkalo in zaspala je v čaroben sen… princ na črnem konju jo je odpeljal v nebesa… Začutilo je nežen dih na svojem licu. V rokah je imela nekaj trdega, a kot svila nežnega, mehkega, a čvrstega. Bilo je tako ugodno, da si ni upala odpreti oči. Sanje, kot da so resnica. Čutila je nežne roke, ki so ji odpenjale bluzo, jo božale po njeni mehki, nežni koži… sesale so njene mlade sokove v nežnih gričkih, drsele navzdol do male vdolbinice nad njenim gozdičkom…Kako lepo, rada bi odprla oči, da vidi svojega princa v celoti…a ne upa, lahko izgine kot sanje…Čutila je utrip njegovega čvrstega telesa…ga božala, raziskovala njegovo telo z zaprtimi očmi, ga poljubljala , mu drsela z mehkimi ustnicami po koži…joj, kako rada bi pogledala, a si ne upa…to mora trajati še dolgo…ta nežni ples usten in rok…ko začuti njegove ustne, jezik na svojem ščegetavčku, v svoji luknjici, ji zastaja dih, a obenem čuti, svoje ustne na mehki svili, z rokama nežno drži in boža njegovi kroglici, a v ustih čuti vso milino njegovega svilenega uda… Nežno jo obrne, se prisesa z ustnicami na njene in nežno prodre v njo, potem pa vse bolj in bolj prodira, vrti se kot vrtiljak sreče in ona se željno privija nanj , se združuje z njim v eno…Doživita blaženo eksplozijo najstarejšega darila ženski, vroči nektar njega in mehko mokroto njenih užitkov, kot nebeška mana… Naposled ji uspe odpreti oči in poleg sebe ugleda nežno lice svojega fanta…Oh, ne odidi še moj princ ga nemo prosijo njene oči in on, njemu vstane korenjak še in še in vedno bliže sta nebesom, blaženosti, nirvani brez konca in kraja…njuni telesi združeni v eno za vedno… v snu ali v resnici? Kdo ve? Morda še vedno plavata v nirvani, nekje v svetu…
Lučka
| |
|