Poštena sem bila..., vse dokler nisi sredi dvorišča razjahal. Kradla sem poglede s tvoje barve poželjivosti. Ah, in predaleč si bil, da bi med nevidnimi meglicami ujela vonj tvoje moškosti. Želela sem te zadržati, dobiti k sebi, a si umikal svoj tempelj telesnosti.
Spet sva se srečala. Upala sem, da si bil le preblisk pretirano osamljene ženskosti. Dopovedovala sem si, da ne razmišljam o tebi, marveč sva le znanca. Da te bom pozabila, ko bom odlomila nekaj ovinkov. Ko bom princu pustila, da neusmiljeno zagrmi med nogami. In prosila sem misli, naj pozabijo vse, kar si ti.
...toda tvoj roka me je prijela drugače. Tvoja moč je zaščemela. Tvoja bližina je bila neustavljiva potrebnost mojega starega srca in zastraženega Afroditinega vira. Zgodilo se je.... Pomislila sem, kako se je ljubiti s tabo. In tako je vse od takrat. Ponoči ne spim, ker naju sanjam z odprtimi očmi. In ko zamižim... sanjam kako vlamljaš z jezikom po porah, iz katerih mi ljubezen mezi.
Želim si te. Zaljubljena sem vate.