Vsako noč prileti prekrasen sen,
skozi soj zvezd v svetlih nočeh,
kopren mojih misli je zven
kot snežinka stopi se v dlaneh.
Sijala je sreča v tvojih očeh,
kot, da z mano si tu,
so rože ljubezni cvetele v nasmeh,
bilo vse je le v snu.
Prikrade se v hladnih nočeh,
kot rahla snežinka pušča sledi,
v mojih nestrpno drhtečih razprtih dlaneh.
Izgine s svitom, kot da zbledi.
Dočakam ga vedno sredi noči,
želim, da začneva nov dan,
leže kot slutnja na trudne oči -
zadržujem ga v mislih svojih zaman.
Jože Brenčič