stari balonar
z ognjem
brez množice krikov
da bi lovila vzdihe
na morja svetlobe
dvigujem obzorja
valovita tišina
lepi slike mladosti
pogledi v daljavo
krivijo polja
včasih pajčevino
poželjivih podob razpiha nebo
zaspane gore rastejo
v jutranjem soncu
ljubimkanje svizcev
budi
brstenje pomladi
v starem srcu
pa veter
z otožno luno v roki
boža gube
najine samote