Me tvoj poljub bo grel
tedaj, ko stisne mraz,
z obraza mrkost snel,
spet vidim bežno gaz.
Vesele so pojoče ptice,
mraz ni jim mar, ne led,
tu sedajo na mrzle žice,
puščajo v duši toplo sled.
V očeh je topel spet sijaj,
nek nemir, dlani drhteče,
kot, da bi cvetel mi maj,
v navalu prihajajoče sreče.
Jože Brenčič