Toplo te ves prevzet objamem,
preseneti te spontana gesta,
na uho mi šepneš, naj ostanem,
da je naprej odprta gladka cesta.
Sva stopala po svetli rožni poti,
nemirna sva v samoti tej ječala,
šum valov in veter naju ne zmoti,
ko sva valovom silnim se predala.
Čeprav do tja še vodi medla gaz,
spet strastno nanjo se podajam,
povsod in vedno vidim tvoj obraz,
kamorkoli greš s teboj ostajam.
Pogled se ustavi na gladini morja,
kamor misel v neskončnost seže,
kjer se sanje že dotikajo obzorja.
ko tišino le ljubezni vzdih prereže.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
