Dotik ugaslih sanj
Kot tihi terorist je čas drveči,
slabó pero mi misli dohiteva,
zato ideja nova pregoreva,
da s stihi brž preblisk ovekoveči.
Slišeči ne zaznava več svetlobe,
ne čuti več okusa, ognja, mraza,
ne sluti: v njem se širi metastaza,
ki tleči srd budi, prelamlja dobe.
Radira, briše in spet zapisuje
v jeziku tistih malih, še čutečih;
umira, se rojeva, plane kuje.
Vodniku se predam. Iz dni bežečih
izbiram dobro zanj, ki potrebuje
dotik ugaslih sanj na vekah spečih.