Tišina boli

Tišina boli



Ne maram tišine,
ker me boli,
sama z njo sem vse dni,
začne se v svitu,
do večera tli.


To prava ni tišina,
ptički žvrgole,
mi lep dan žele.


Kos tišino to prekinja,
ki se nad mano zgrinja.


Meni ostaja le spomin,
na tvoj režeči glas temin
iz najbolj črnih globočin.


Vse drugo je tišina,
ki ni nebeška mana,
vedno me ovija v snu,
začne se v svitu,
do večera v miru.



Lučka