Najina dotikanja

Objela sem te z vso nevednostjo, da si posrkal iz mene najbolj skrite adute

Le kdo postajam v tvoji bližini?


Počasi kot s kapljico vode me dolbeš. Izrivaš prepričanja zasajena
globoko v meni. Ko mojo volčjo naravo raznežiš do dna, postajam otrok,
izgubljen v morju čustev. Utapljam se, in ko se preneham upirati, me
skoraj neslišno dvigneš na površje, da tvoj izdih postane moj vdih
življenja ... Ljubezen je v meni, ko
odprem oči, kajti novo življenje, ki mi ga podarjaš, me naredi še večjo
zaveznico tebi, ki jemlješ in daješ tišino brez hrupa.

Le kdo postajaš v moji bližini?


Besede so že zdavnaj izgubile pomen, vse je sestavljanka skritih resnic
brez črk, zapisi dotikov ustnic, drhtečih od poželenja.

Vzameš si me z nepremičnim pogledom, da moj vdih postane tvoj izdih življenja.

(Nuška G. Malena)