Še vedno

Še vedno

pomodrelo kamenje
reže skozi plasti gostega zraka
in se razbije v prah
na gladini spolzkih obljub

seseda se mi v pljučne mešičke
in krajša sapo

z jantarnimi zenicami
potomke nore krave
moledujem za žametni glas
pa čeprav samo odbit
od smešnih podob preteklosti

še vedno sem tu
pestujem utopljene otroke
pod preperelo skorjo zavedanja

kot breskvina koščica
ki se skuša razpreti