Eno za vedno

Eno za vedno



Pridi z menoj
na vrh moje mavrice,
zasanjaj z mano
na najinem nežnem
oblačku sreče.



Tvoje nežne roke
in moje srce
rišejo zlate zvezdice
na najinem nebu
vrh najine mavrice…



Nežno padajo zvezdice
na najini ranjeni telesi,
boleči od želje
združiti se
za večno…



Padajo, padajo,
naju prekrivajo,
morda jim uspe
odvzeti bol,
ki naju pesti…



Še čutim
tvoje nežne roke,
ki potujejo
po mojih gričih in dolinah
v iskanju nebeške mane…



Vem, prepozno je,
za ljubezen, za vse,
a jaz še vedno
sanjam naju,
skupaj bova v raju…



Čutim najini telesi,
ki se zlivata v eno
kot nektar tečeva drug v drugega,
čutim te, želim,
da ostaneva eno za vedno…


Lučka