Dva ne v enem

Dva ne v enem



Na krilih vetra ju nosi,
v orbito vesoljnega mraka,
dve pesmi neizpeti.



Dve pesmi neizpeti,
dve nedovršeni poemi,
dve roki nesklenjeni.



Dve roki nesklenjeni,
hiteči druga k drugi,
in vendar tako daleč.



In vendar tako daleč,
vse dalje in dalje
odhajata dve duši.



Odhajata dve duši,
želeči biti eno,
a srci sta umrli.



A srci sta umrli,
ni več srečnih sanj,
ni več misli nanj.



Ni več misli nanj,
v kraljestvu črnih sanj
le še bol je zanjo, zanj.




Na krilih vetra ju nosi,
dve pesmi neizpeti,
dve roki nesklenjeni.
In tako daleč
odhajata dve duši,
a srci sta umrli.
Ni več misli nanj,
le še bol je zanjo, zanj.



Lučka