Dva ne v enem

Dva ne v enem

Na krilih vetra ju nosi,
v orbito vesoljnega mraka,
dve pesmi neizpeti…

Dve pesmi neizpeti,
dve nedovršeni poemi,
dve roki nesklenjeni…

Dve roki nesklenjeni,
hiteči druga k drugi,
in tako daleč…

In tako daleč,
vse dalje in dalje
odhajata dve srci…

Odhajata dve srci,
želeči biti eno,
a duši sta umrli…

A duši sta umrli,
ni več srečnih sanj,
ni več misli nanj…

Ni več misli nanj,
v kraljestvu črnih sanj
le še bol je zanjo, zanj…


Na krilih vetra ju nosi,
dve pesmi neizpeti,
dve roki nesklenjeni.
In tako daleč
odhajata dve srci,
a duši sta umrli.
Ni več misli nanj,
le še bol je zanjo, zanj…


Lučka