STAROST
Izgubil sem besede
nezveste mojemu spominu,
ki so svoj čas krasile
ves najin čustven svet.
Obstal naenkrat sem v starosti
kot ptica zakrnelih kril
vse bolj priklenjen sem k zemlji
kot zapuščina ji brez žil.
Še dvignem tu in tam poglede
na poznata mi obzorja
ista ona iz mladosti,
ki so dala mi živeti.
Kateri dan je danes, leto
zabeleženo v meni ni,
ostal je v srcu le oblaček
a jaz razmišljam, si to ti.