Le ena je mama

Nekateri smo bili na tradicionalnem prvomajskem pikniku že drugi dan. Nekateri celo tretji. Pa ni šlo ravno za tradicionalni piknik ob prazniku dela, ampak za tradicionalen četrti ali peti piknik po vrsti, ki je ravno sovpadal s prvomajskim.
Goran je v uporabo in oskrbo dobil neko hiško v zagorski gmajni in tam je priredil piknik ob rojstnem dnevu.
Sedeli smo pred hiško, se pogovarjali, pili pivo in jedli. Nekaj jih je počasi odhajalo domov ali pa kam drugam na piknik.
Marjanca in Sandi pa sta ravno prišla. Z otroci. Njenim in njunim. Prvega sinka je imela pri sedemnajstih, se s tipom, ki kakopak ni bil pripravljen biti oče, razšla in ga je vzgajala sama.
Kasneje pa je spoznala Sandija in imela z njim še enega otroka. Starejši je bil star že petnajst ali šestnajst let, mlajši pa kakih deset.
Morda je bila takrat ko je začela fukat videti dobro, ali pa je bila popularna pač zato, ker se je že pošteno pritiskala, pa tudi zbirčna bojda ni bila kaj dosti, sedaj pa ni zgledala prav nič privlačna, čeprav je zase najbrž menila, da je najboljša baba daleč naokoli.
Goran se je primajal iz bajte, jima stopil nasproti, se pokuševal, pač rojstnodnevna voščila, potem pa v nasprotni smeri urinega kazalca razkazal domačijo.
"Tamle pod kozolcem je kavč, če bo kdo rabil legniti, tamle mamo sač v igri, peri so not v hladilniku, sok za otroke je pa na pultu, da ne bo mrzel..."
Resnica je bila seveda taka, da sok ni bil v hladilniku zato, ker je bil poln pločevink piva in ne toliko zarad otrok, ampak vseeno.
"Če bosta kaj jedla, čevapčiči bodo tudi vsak čas... saj se bosta znašla..."
Marjanca je sedla k mizi, nekdo ji je ponudil pivo ona pa je iz neke male kozmetične torbice izvlekla pribor. Rizle, podlago, hašiš, filtre in se spravila zvijat.
Luka, njun poba pa je nekaj časa letal po travniku in posedel na kavču pod kozolcem, potem pa jo je mahnil k mamici.
Malo je skrila zadeve, ker toliko staremu je kaj hitro jasno, mu natočila kozarec soka, mali pa je zopet odskakljal. K očetu.
Ta ga je počohal po glavi, se sklonil k njemu in mu z roko pokazal k hiši oziroma k mizi, ter mu dal malce zaleta z igrivim pokom po riti.
Stekel je po hribu navzdol, mama pa ga je že na polovici opazila in mu skozi oblak dima rekla:" Bodi malo pri očiju, daj, da se mami tukaj s teto nekaj zmeni.." je brž uporabila za izgovor eno redkih žensk, ki je bila prisotna.
Mulc je pobremzal, se obrnil in stekel navkreber, tam pa ga je s podobno gesto pričakal fotr in Luka je zopet tekel nazaj dol.
"Luka bodi malo pri očiju no, saj bom takoj prišla!"
Obstal je sredi hribčka in se oziral najprej k enemu od staršev, potem k drugemu in najbrž mozgal kaj mu je storiti in koga od njiju upoštevati. Oba sta ga namreč pošiljala k drugemu.
Odločil se je nadaljevati s potjo k mami...
"Sandi, daj pizda ga mal k seb' vzem'! Saj si pankrta sam hotel imeti, zdaj ga pa imej!"
Imelo me je da bi jo brcnil naravnost v maternico! Za kozlat!
................................................................................

Je ena od dveh oseb, ki sem ji zavrnil prošnjo za prijateljstvo na svetovnem družabnem omrežju. Prvič, drugič, petič, šestič. S takimi nočem imeti opravka. Tudi, ko sem bil povabljen na piknik letos, nisem šel. Nočem ju srečati, ne enega ne drugega. Takrat sem se odstranil in odšel proč, da se mi ne bi bilo treba ugrizniti v jezik. Zdaj ne vem, če bi storil enako. Najbrž bi klical center za socialno delo.
Prvega maja? Zastonj.