Kam pluje srce

Kam pluje srce


V daljavi obzorje,
belo kot morje,
ki peni se,
v duši vihar,
ki ne leže nikdar.


Moja pa barka
po morju nemirnem
pluje naprej,
včasih v krog
nikdar v cilj naokrog.


Gledam to drago
in ljubljeno morje,
ki besni,
kot moje srce
v strahu valovi.


Morje se umiri
ob koncu zimskih dni,
v bonaci zasanja
nov dan,
ki bo s soncem obsijan.


Moj nemir
pa v srcu,
duši še besni,
brez odgovora
naprej hiti.



Lučka