Srce

Vem ljubezni pot, a ne znam,
vem dotika lepot, a ne znam,
slišim utrip, a ne grem za njim,
pojem, a ne slišim,
vem, a ne verjamem,
gledam, a ne vidim.

Odprl sem roke, a ne srca,
ponudil kruha in soli, a ne mesa,
čutnost je ujeta, ušla bi,
da vidi sveta,
da zve da je živa, tudi minljiva.

Z glavo premlel bi ta svet,
srcu ne da se se tega doumeti,
kar glavi vsak dan je tega početi,
srce mi razbija, ujeto v oklep,
izza zidu polni praznino,
v čašo brez dna,
spanec brez sna.