Glas vpijočega

Glas vpijočega



Čas teče,
vsakdo nosi svoje križe.
Kam greš?
Če z vetrom sejat križe,
požel boš le vihar.



Vrag vas vzemi
vetrovi in viharji,
čas beži…
čas lajša bolečino,
zadnji čas je vsem neznan.



Še živi
v prsih rana,
tako je bilo usojeno:
Terra es et in terram ibis.
-Prst si in v prst se povrneš.



Vse ure ranijo,
zadnja te ubije,
to vedeli so
modri starci
in rekli so:



Vox elamantis in deserto.
-Vse je: glas vpijočega v puščavi.



Lučka