GLAS
Oh, le kako,
le kje postopa možnost...?
Nekje daleč slišim,
morda refren,
morda trk pogleda tvojega ob deblo
mojega srca, mojih žil sten...
Ko bi le lahko prišil tvoj pogled
na moj žilni oklep srca.
Ko le bi, a žalost je,
da še sij sveč gori
in reže temo na stenah.
Medtem ko ti,
medtem ko tvoj plamen
zame več ne gori,
morda niti nikoli ni.
Prosim, posodi mi le piko
nad tvojo ustnico,
ki si jo tako želim
poljubiti,
da bi potešil
moje,
na mučilno mizo
osamljenosti
pripeto srce.
Spet slišim
neznatno čudovit glas,
ki poje...
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
