NAJDRAŽJI MOJI

Vsaka bi druga bila
stokrat že jezna,
če bi jo puščal
kot njo - čisto samo,
ona pa name prav tiho počaka,
da prsti jo moji
v življenje zbudijo,
in vedno mi vrača
takoj z melodijo,
občutke deliva si,
skupaj sva eno,
je vedno pri volji,
me ne razočara,
le uglasim jo - pa poje,
ta moja kitara.