GLOBINA MELODIJE

GLOBINA MELODIJE

Od nekdaj glasba umirja človeka
v vsakem telesu najde svoj mir
prevladuje vse škodoželjne misli,
tako svojstveno močen je njen izvir.

Sedim na verandi mirnega kraja,
ko začujem v mraku presunljivi napev
neko dekle na produ obale,
improvizira preludij poln čustvenih želj.

V trenutku je moja nemirna čustva
osvojil nebeško kristalni glas
odjeknil je zame v čutnih tonih,
kot pod hipnozo me objel je njen čas.

Ne bom razvozlal v sebi nikoli
zakaj so mi solze zastrle pogled,
morda so hotele, da pogledam v dušo
iz katere mi je pesem nudila nov svet.