Dvoje cvetov

Dvoje cvetov


Dvoje lic se gleda,
dvoje cvetov
se božajoče ,
od jutra do mraka
smehlja.


Pozdravljata sonce,
na novo rojeno,
v njunih dušah
in srcih,
v pestičih vzgojeno.


Tako si nežno cvetici
krajšata čas,
ne vesta, da jima
čas spreminja obraz,
veni njun odraz.


Sreča prepeva
v njunih srcih,
od gričev in logov
odmeva njun smeh,
vse v sreče dokaz.


Tudi uvele cvetice
se vesele,
pojejo pesem
o soncu
s srečo v očeh…


Lučka