Še zadnja zvezda je ugasnila,
nikjer nobene ni luči,
tema poti je zagrnila,
turoben veter skozi mrak buči.
Tudi sence ni nikjer nobene,
so upi, kakor posušena trava
in sanje so tako zgubljene,
oaze ni, povsod je le puščava.
Nič ne obudi spomina,
povsod je mraz in led.
V srce se naselila je praznina,
izginila je v vetru vsaka sled.
Jože Brenčič