Namesto solze, rožmarin

~

Kot zapuščeno dete
ki ga nihče ne sliši,
nihče ne vidi.

Kot tema brez lune,
ki ne najde poti
v novo jutro.

Kot srce otroške lutke,
ki sameva dan za dnem
v prašnem kotu sobe.

Kot dedkova ura,
zavita v škatlo,
ki bije le še zase in zase.

Vsako jutro,
ko odprem oči,
vem, da je čas,
da te vzamem v spomin
čuvam v mislih,
na zemljo položim,
moder, ti rožmarin.

~