Sonce boža lase zemlje s svojimi toplimi, sijočimi rokami,
skozi line oblakov kaže smeri popotnikom,
svoj obraz tistim z izbranim ciljem, tistim ob počitku,
žile življenja pretakajo svojo sočno tekočino,
pretočijo sanje, se zlijejo na zemljo,
sanjam pestovanje, z blagoslovom odhoda,
z mislijo povratka, srečanjem s starim prijateljem,
veje stegujejo svoje prste, trepljaje po stvarstvu,
luna odstira svoj svod, sanjam postelje svoj čas,
z ljubeznijo, upanjem, ob skorajšnjem snidenju z dnevom,
noč mirno opazuje speče, tudi tiste po zemlji vrveče,
s tipalkami zvezd se dotika trenutka, obstane čas v očeh,
bitje sozvočno z bilko, z živaljo, z bitjem znotraj in zunaj.