Klic neumorno vodi pot skozi gozdove, savane,
odmev pobere polnost krikov,
podrast pozorno odkriva polnost življenja,
vitka stebla vzpenjajoč se proti oblakom razglašajo svojo svobodo,
kot delfin je brat, igra se z vodo.
Grive dreves se mršijo ob vetru,
ki prinaša sporočilo z morja,
sol posuje trave, biljke,
lesketajoče v soju sonca,
pticam leta ni še konca,
spreletava jih misel o svobodi,
pot jih stran na vse strani zdaj vodi.