Lučka Skale
Število prispevkov : 501 Starost : 79 Kraj : Štajerska :) Poljčane Datum registracije : 02/03/2011
| Naslov sporočila: Pasja ljubezen Sob 19 Nov 2011 - 16:23 | |
| PASJA LJUBEZEN
NAŠ PES LARI JE BIL ŠE POSEBNO NAVEZAN NA MENE. BILA SEM PRVA, KI SEM GA KOT MLADIČKA V NAROČJU PRINESLA DOMOV IN SKRBELA ZANJ. UČILA SEM GA ČISTOČE, MU DAJALA PRIBOLJŠKE. ZANJ SEM BILA VODJA NJEGOVEGA TROPA. NAŠA DVA FANTA PA STA BILA MLADIČKA V TROPU.
IMEL NAS JE ZELO RAD. RASEL JE ZELO HITRO. ZA NEMŠKEGA OVČARJA JE ZRASEL PREVELIK. IZGLEDAL JE KOT NEVARNA ZVER. A NAŠ LARI JE BIL NEŽEN IN PRIJAZEN KUŽA.
ŽIVELI SMO V BLOKU S SEDMIMI NADSTROPJI. MI SMO BILI V PRVI ETAŽI. LARIJA SMO POVSOD JEMALI S SEBOJ. IMEL JE RAD LJUDI. Z VSAKIM SE JE ŽELEL POCRKLJATI.
A POTEM SO SE ZAČELE VRSTITI PRITOŽBE, DA IMAMO V BLOKU NEVARNEGA PSA.
NEKEGA DNE SMO SE ODPRAVLJALI NA SPREHOD. FANTA STA ŽE ŠLA NA DVORIŠČE, LARI PA JE BIL OB MENI IN ČAKAL, DA BOM ZAKLENILA VRATA. PO STOPNICAH JE PRIŠLA SOSEDA.
LARI JE, NIČ HUDEGA SLUTEČ, ŠEL K NJEJ. HOTEL JE, DA GA POBOŽA. SOSEDA, KI SE JE BALA PSOV, ŠE POSEBNO TAKO VELIKIH, JE ZAČELA VPITI IN BEŽATI PO STOPNICAH. LARI PA ZA NJO. REVEŽ JE MISLIL, DA SE ŽELI IGRATI Z NJIM.
V NEKAJ TRENUTKIH JE PRISPELA V SEDMO NADSTROPJE. SEVEDA SEM TAKOJ POKLICALA LARIJA IN VRNIL SE JE K MENI ŽE IZ PRVE MEDETAŽE.
TAKO SMO UGOTOVILI, DA LARIJA NE BOMO MOGLI VEČ IMETI V BLOKU. ČEPRAV S TEŽKIM SRCEM, SMO GA PELJALI K MOŽEVI MAMI NA VAS.
TAM SO GA VSI POZNALI IN VZLJUBILI, SAJ JE BIL NAJBOLJ PRIJAZEN PES V VASI. NA MOŽEVO MAMO SE JE NAVADIL IN JO KOT SVOJO HRANITELJICO, SPREJEL V SVOJ TROP.
TAŠČA JE DELALA NA NJIVI IN VEČKRAT POZABILA, DA JE PREVROČE IN DA BI MORALA DOMOV. LARI JO JE TAKO DOLGO DREZAL IN LAJAL V NJO, DA JE ŠLA Z NJIVE, KER JE MISLILA, DA JE LARI ŽEJEN. POTEM JE PA SEVEDA OSTALA DOMA, KO JE VIDELA KOLIKO JE URA.
LARI JE BIL SREČEN, KO SMO PRIŠLI K NJEMU. BIL JE VES ČAS OB MENI IN ME SPREMLJAL NA VSAKEM KORAKU. KO STA ŠLA SAŠ IN TIL PO VASIPA JU JE ČUVAL IN SPREMLJAL IN PRITEKEL K MENI, ČE JE KATERI SLUČAJNO PADEL.
KAKO RAD JE IMEL OTROKE PRIČA DOGODEK, KI SE JE ZGODIL NEKOČ POPOLDAN PRI TAŠČI.
SEDELI SMO IN SE POGOVARJALI. FANTA STA SE IGRALA.
TIL, TAKRAT JE BIL STAR DVE LETI, JE UGRIZNIL LARIJA V GOBČEK. LARI JE BOLEČE ZACVILIL IN PRITEKEL K MENI POVEDAT, DA GA BOLI.
TIL JE REKEL: »SAJ SEM GA SAMO MALO HOTEL POCRKLJATI IN MU DATI LUBIJA. PO NESREČI SEM GA UGRIZNIL V GOBČEK.« PRILEZEL JE DO NJEGA GA BOŽAL IN MU GOVORIL: »NISEM NALAŠČ. OPROSTI LARI, OPROSTI.« PO LICIH SO MU TEKLE DEBELE SOLZE.
IN KAJ JE STORIL NAŠ LARI? OBRNIL JE GLAVO IN MU OBLIZNIL SOLZE Z LICA. IN ŽE STA BILA SPET PRIJATELJA.
KAKŠEN DRUG PES BI GA VERJETNO VSAJ UGRIZNIL NAZAJ, A NAŠ LARI JE BIL NAJBOLJ DOBRODUŠEN PES POD SONCEM.
NI PA MARAL POŠTARJEV, BOSANK, KI SO PONUJALE PREPROGE IN MOŠKIH S KANGLICO ZA MLEKO, ČE SO BILI NA KOLESU ALI MOPEDU. A TO SO ŽE DRUGE ZGODBE.
Lučka
| |
|