Theraphosa BLONDI ( Dušan E. & Sabina P. )



Tančica rose poletne

nevidno prekrije ji prste,

ko tiho vlečejo niti

obleke kraljice skrivnostne.



Je bela, ni prašna,

intrigo vanjo vpleta,

šivanko namaka v strast,

jo s poljubi izdaje prepleta.



Skozi ovlaženo shizmo med polkni

v himen vonjav srepeče oči bolščijo,

v venah zvonika razgrete krvi donijo valovi,

prezgodnje oslinjene misli v omamo polzijo.



Za vsakim njenim hipnotično ritmičnim gibom

se podijo njegova sestradana pričakovanja,

njen rahli namig s trepalnice dvigom

in že skoči z okna pred njo z rdečim, iztegnjenim jezikom,

pripravljen na boj - kot toreador pred razbesnelim bikom.



Srbeče dlani udarjajo ritem flamenka,

noge prehitro lovijo svoj plen,

prižamejo jezik v globino vodnjaka,

glavo pohotno utapljajo v njem.



Agonija užitka iztegne ji roko,

prej polno miline, zdaj grobo prostaško,

pogoltne ga vase, prav nič deviško,

le kaplje rdeče na beli obleki

in rez bolečine po sramni prevleki

kaže - prodrl je vanjo globoko.



Zdaj ni poti več nazaj!

Izurjena horda altruističnih genov napade njen raj,

samorog jo razpara v globinah zavesti,

sledi tanki nitki svetlobe do izvora ljubezni.



Ples škrlatnih flamingovcev

na nebu njenih (zelenih) oči se bliža vrhuncu,

kastanjete pod lingamom

mu zgrabi v sunku

in iztisne iz njih zvoke neštetih škržatov,

ki se izgubijo v genezi novega vesolja prevratov.



Ko se ona zbudi iz nevihte stoterih orgazmov,

njega več ni med kriki;

samo še rahlo v trebuhu ga čuti,

je izpolnjen, pomirjen,

se znova rojeva v majceni sluzasti piki.