Moja jesen

Moja jesen



Moja je jesen okorna,
suha kot jesensko lisje,
ki se usipa z dreves,
se pripravlja na počitek,
le da moj bo najbrž večno spanje.




Toliko je še stvari,
ki bi jih rada napisala
pa ni več moči.




Moj roman v kotu
zaprašen v pajčevinah molči,
čaka na druge dni,
ko se v meni
zbudijo morda moči.




Tako sem okorna,
vse mi iz rok leti,
noge pa klecajo mi.




Rada bi legla,
za večno zaspala,
saj to življenje več ni,
je le ždenje
sredi življenja smeti.






Lučka