JESEN

Oktober je.
Loviš jesenske barve,
se izogibaš ujetosti
v običajnost vsakdana,
z občutjem minevanja.

Podaš se na travnata pobočja,
pašnike odete v žive barve,
osupnejo te fotogenični macesni,
ki segajo visoko v modrino
v kontrastu z zlatimi krošnjami.

Zaveš se, da je sonce precej nižje
kot v času razburljivega poletja,
jutranja svetloba je mehkejša,
očarajo te meglice, močna rosa,
prva slana povzroči nemir v mislih.

Nizko sonce omogoči bakrene barve,
ne glej vanj, da ne obledijo listi,
ni treba osvetljevati s slutnjo.
Čemu je luč tako kritična?
Plamen še vedno oddaja toploto.

Lep je ta čas, nekaj posebnega,
ni čas obupa in omahovanja,
tesnobnih razmišljanj, žalovanja
za izgubljenimi priložnostmi:
za pomlad so široko odprta vrata.

Jože Brenčič