DRVIMO PROTI SEBI

DRVIMO PROTI SEBI

Prišel bo čas brezvetrne tišine
nesreč naj ne bi toliko bilo
obstal bo vsak v svojem slogu
le korak mu bo vkovan v hudo.
Misel bo čustva nervozno iskala
čustva enaka hišnim fasadam,
ki bodo v koloritu navzven blestela
a znotraj samota, revnost in strah.
Kar zmrazi me čas in obstojnost teh let
v njih ne bo zmogel nihče topline
v notranjem ledu bodo fetusne želje
zaman čakále na dlan vedrine.
Ni ga človeka, ki ne sluti nov dan
do sedaj nam je vsak dan le noč vzela
odslej bo kapital odiral ljudi,
namesto noči bo duša trohnela.