Včeraj so prišle na obisk prijateljice. Nehote jih primerjam z dekleti iz nadaljevanke Sex v mestu. Žal sama ne sodim v noben predal, na katerem bi pisalo še zmeraj poželenja vredna. Stara sem malo čez petdeset, imam precej gub, neznano število sivih las, nosim pa tudi očala. Na srečo le pri branju, če sem lahko za spoznanje nečimrna.
Je bilo krivo deževno vreme ali menstrualne težave, ko smo si padle v objem, sem nehote pomislila na nekatere slovenske knjižne junakinje od Mete iz Cvetja v jeseni, Pehte iz Kekca pa do vseh zafrustriranih in zakajenih babnic, o katerih piše Desa v svojih razprodanih romanih. Ko me Hilda treplja po hrbtu(mimogrede, po videzu močno spominja na Kim Cattrall), razmišljam, ali Slovenke res ne premoremo junakinje, ki ne bi bila ponižna, podložna, možačasta, sitna, nervozna, gospodinjska in nepotešena?
Najljubši in najdražji je povsem neprizadeto sedel v gugalniku in niti na kraj pameti mu ni padlo, da bi vzdignil rit in mi pomagal. Ob pogledu na njegov spokojni in brezbrižni obraz, ki ga je na pol skrival za neko revijo, mi je dvigovalo krvni tlak.
Duh po ocvirkih v katere sem zamešala narezan krompir, je preplavil kuhinjo. Globoko sem zajela sapo, kajti že od ranega jutra nisem imela niti pet minut časa, da bi se usedla za mizo in kaj pojedla.
»Mmm, kako lepo diši. S čim nas boš presenetila?« zaslišim Petro, ki se mi je prihulila za hrbet in mi preko ramena kukala pod prste.
»Nekaj malega,« ji odgovorim. »Endivijo, ocvrte miške, nadevane bučke.«
»Bo na bučkah kaj mesa?«
»Bo. A ne preveč,« rečem in pomislim na ubogi prst, iz katerega se je ulila kri, ko sem po nesreči, med sesekljanjem čebule, zarezala vanj.
»Ne jem več mesa,« Petra za spoznanje dvigne glas in ko se sunkovito obrnem k njej, me povsem resno pogleda v oči.
»No bodi nora. Toliko ljudi je lačnih, tudi v Sloveniji, ti pa se nekaj izmišljuješ.«
Zdelo se mi je, da jo moram okarati kot v dobrih starih časih, ko sva čez teden bivali v internatu, kjer je vsak večer lezla čez balkon in se z vrtoglavo norostjo spustila po stebru na tla, kjer jo je čakal eden od njenih brezštevilnih fantov.
»Meso ima slabo karmo. Z njim sprejemam vase duše umrlih krav in to ni dobro za moje psihično razpoloženje.«
Kar videla sem, kako se mi skrbno pripravljen večer hoče izmuzniti iz rok. Tako kot krožnik, ki hoče na vsak način poleteti na tla in se razbiti.
Če bi bila patetična, bi v tistem trenutku pomislila na lačne, ki jih ni daleč preveč le po svetu, vedno njihovo število raste tudi pri nas. Ali pa na več kot sto tisoč delavcev, ki so ostali brez službe na cesti in nimajo kaj dati v lonec. Verjetno ne eni, ne drugi, ne gledajo ravno prijazno na tiste, ki vihajo nos nad vsem, kar se znajde na njihovem krožniku.
V tistem hipu sem bila le užaljena. Prizadeta. Sem in tja pa se je oglašala celo moja prislovnična gorenjska varčnost. »Ne meči hrane po nepotrebnem v kanto za smeti,«je pač bila misel ob kateri sem odraščala.
Simona se je nečemu glasno smejala, ko sem jo pocukala za rokav.
»Me boš tudi ti pustila na cedilu?« je govoril moj vprašujoči pogled.
»Oprosti mi, ampak, res nisem lačna. S seboj sem prinesla le probiotični jogurt. Že ves mesec jem samo alge iz Severnih morij,« je rekla opravičujoče, potem pa je utihnila, kajti imelo me je, da bi škrtala z zobmi.
Naredila sem se kot da se ni nič zgodilo. Sredi mize sem postavila skledo z endivijo in ko so prijateljice zajele sapo, sem nehote opazila, kako so se nemarnicam razširile nosnice. Na krožnik sem si naložila pol bučke, dodala dve še topli ocvrti miški in potem sem z užitkom in ravno prav strastno in glasno zajemala endivijo, ki se je kar sama ponujala lačnim očem.
Prva je popustila Petra.
»Te krutosti ti nikoli ne odpustim!« je rekla, medtem ko si je oblizovala prste. Hilda in Simona sta ji sledili tik za petami.
Večer, ki je sledil, je bil krasen. Pojedle smo vse, kar je bilo skuhano, pogovarjale smo se o moških, o seksu, počitnicah z nahrbtnikom na rami in o otrocih. Ko so mi ob slovesu vnovič padle okoli vratu, sem imela občutek, da bodo vsaj nekaj časa poskušale živeti, ne da bi s kakšnimi povsem nepotrebnimi dietami mučile sebe in tudi druge.