Beseda

Prijateljem svetloba žari srčno,
lepota znotraj krepi, se zdi izvrstno,
samota misli strne,
druženje s pogovorom odvrne.

Počasi zibelka se maje,
otroku spanec daje,
listi se igrajo plapolaje.

Senca vrže svoj obris na zemljo,
pesem v daljavi sliši se,
doni skozi dolino,
se odpira v nižino.

Sonce kaže svoj obraz,
ljudje preprosti ležejo vznak,
misel prime se za prvi krak lune,
počaka, da se obrne, naprej snuje.