Gori in doli po glavi šviga,
celi dan svoj prostor izbira,
kako skozi pero', ga ven dobi,
da napišem pesem si.
Jutro z idejo me kliče,
a bile zraven so priče,
tudi družba ni po godu,
odteklo vse je po podu.
Ni ideje, ni brzine,
tudi besede odšle med spomine,
škoda, izgubila vse,
pa še lepo rimalo se.
Včasih že lena malo postajam,
nočem peresa, ga ne dohajam,
ko bi hitra kakor vlak bila,
izpisala že zdavnaj bi pesem se ta.
Gori in doli po lestvi šviga,
kakor zajček je igriva,
nagajiva še in še,
ustaviti ne uspe je nihče.
Beseda, se ve'!