Ovita v prašen
pajčolan z vonjem po
trohnobi, čakam.
Ni te bilo in
nikoli več te ne bo,
ostajam sama.
Pusti, da sanjam,
moje sanje so večne,
speča nevesta.
ne, nisi sama
bil sem in vedno bom tu
prisluhni vetru
Si ti, moj angel?
Moj navdih, fantom v pesmih?
Poiskal si me?!
ljubezen najde
kar očem ni dano več
objemi veter!
Tvoj dih prah skadi,
bel pajčolan zadrhti,
izda skomine,
vrne spomine;
v orkanu odvrtiva
najin divji ples.
je greh ljubiti?
otreti solzo grenko ...
je prav srce ubiti?
Ni greh, le ljubi!
Da bi večno ljubil me,
kot te ljubim jaz!
Sabinca in voyager, 05.-17.11.2007
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
