Lepa pesem, tudi sam ne več šel nazaj. Le naprej naj nas vodi življenje. Ali sanje.

Mama mi zadnje čase večkrat kar mimo grede reče: ko konj priteče mimo, ga urno zajaši, sicer bo odšel.kar je podobno kot še kakšen pregovor, recimo: kuj železo, dokler je vroče. ali pa priložnost zamujena ne vrne se nobena. In tako je večkrat v življenju. Preveč še tako čudežnih stvari ne znamo spoštovati, jih jemljemo za samoumevne, kot da so običajne, kar malo vehementno se zanašamo, da bo dobrega in boljšega še mnogo. Morda se moje čutenje v tej pesmi ne ujema popolnoma z zgornjimi pregovori, a vendar je zelo blizu, saj se mi zdi pomembno, če pravi čas začutiš vrednost nečesa ali nekoga. Sploh, če se ujema s čim, o čemer si sanjal v svojem življenju.. Kar te osrečuje. Ko te že misel na to osrečuje. Ja, res se ne želim več zbuditi iz teh sanj Zaenkrat še ne Me veseli, da ti je všeč. Hvala.

Sabina Hvastija je napisal/a:

Nosim te v priprti dlani.
Presežek vsega si,
kar zmogla z mislimi
sem kdaj skovati.

Spomnim se na praznost lani,
ko le slutila sem,
da si nekje, da dihaš,
a te nisem zmogla prepoznati.

Kdaj sem presanjala življenje?
V čigavih sanjah se potikam zdaj?
Kdo v moje ne bo stopil več nikoli?
Zbudila sem se v sanje in ...

nočem več nazaj.

Sabinca draga, prelepa pesem, in tako poznan občutek....