Odsev v ogledalu

Rahlo neuspela frizura.
Rdečkasti lasje,
ki bi naj v gneči privabile oči,
jih tokrat odvrnejo
v vsej svoji žeji po negi.
Žalosten,
trohnel pogled
strmi vame.
Zdi se kot nema slika,
ki krasi prašno steno.
Rahlo priprte ustnice,
mrtvo suhe,
razpokane od tišine.
Bleda lica,
brez zarisanih gub smeha,
brez barvnih utrinkov
le večna uteha:
Okvir ogledala je res čaroben.

Čaroben ... A zna biti zelo zloben,

Tudi... Predvsem, če ga v neprimernem trenutku vprašam, katera najlepša je v deželi tej...

Lepša je seveda realna slika v ogledalu, z nekaj gubicami, ki okrasijo vsakega izmed nas in smo tudi zaradi njih (ni pomemben njihov vzrok nastanka) posebni, drugačni... edinstveni