V RAZPRTOSTI JUTRA

Naslov sporočila: V RAZPRTOSTI JUTRA Sre 20 Apr 2011 - 22:43

V RAZPRTOSTI JUTRA

V razprtosti jutra
razdrobljena zrna Enega,
biva v nebivanju Sutra,
še odmeva več ni nobenega!

Samo Praznina se razpreda
v blaženosti ničesar,
natančnost vesoljnega reda,
že davno odšel prerokovani je Tesar.

Vse obstaja v neobstajanju,
vse biva v nebivanju,
vse rojeva se v porajanju,
ko že umira v oplajanju.

Delam v brezdelju
in brezdelno ustvarjam,
razmišljam v nedeljo,
ko v prihajanju odhajam.

Iz daljave razviden je kroga obod,
ne vem več od kod, od kje izhajam,
moj dom elipse je svod,
kamor v tihih večerih
neslišno zahajam.

Samo Ti si Večni z menoj,
ko me ločeno združuješ,
pa čeprav tako daleč nocoj,
edinost bližine ta hip se raduješ.

Pohajkujeva čez haikuje,
ker sva tu že od davnega veka,
nevidno za vidnim se snuje,
iz sotočij poraja kristalna se reka.

V mirovanju vse teče,
v negibnosti ziba,
v hrupu šepeče
in v množici giba.

V razprtosti jutra
se le Praznina razpreda,
v polnosti Sutra
odzvok je natančnosti
vesoljnega reda.
(b.č.)

mmm.. polnost Miru, ki se širi s krogi nas, ki bivamo še vedno včasih na gladini.

Bojana,

to je pa nek povsem nov stil pri tebi, ali pač samo še ne poznam dovolj tvojega pisanja ... Hmm, zanimivo. Nekako mi je tale kitica vtisnjena v spomin ob koncu branja

Vse obstaja v neobstajanju,
vse biva v nebivanju,
vse rojeva se v porajanju,
ko že umira v oplajanju.

Všeč Smile

In ljubo, da si med nami

» Sinovi jutra
» Ples jutra