sobota zjutraj
bitje ona
razteza svoje korenine
da napolni obzorja
v globine prazne ulice
ki živi
le za trenutek jutra
tam kristali barvo
okoli svojih zenic
čista modra
s priotenkom zelene
za katero se mi zdi
da jo vidim samo jaz
kot deževno
kristalno
ljubezen morja
na meji
s toplo odejo
vonja po kavi
ki tako navsezgodaj
nerodno tke
haljo iz gline
da razmaje
ogljike v temi
da ne kaže senc
na destinacijo
prejšnje noči
pogleduje
v nasprotje
svoje postelje
se mamljivo zavija
v putrasto
toplino odeje
zajema z žlico
in zaspi še malo
v notranjost
svoje žaluzije
v svetlomodro jutro februarja
zavese mojih oči
nežno zabava
njeno krhko okostje
ko se dotika
medeninaste kosti
v počasnem teku
v vetru
medtem
ko se počuti pekoče
kot njena
modrina z vetrom v ustih
medtem
ko jo zajemam
z žlico
kot vzrok za delitev duhov
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
Lepo pozdravljena med nami
