Luknje v prostoru.
Čas odteka skoznje.
Gledam; ne trene z očesom,
samo tiho polzi,
ne vpraša za dovoljenje.
Nedotaknjena punčica tvojega očesa,
iščem izhode iz labirintov svojega življenja.
Nisem utež med dobrim in slabim,
sem le mrak med soncem in temo.
Lahko bi naredila korak levo ali desno,
a pustim,
da me trenutek posrka vase.
Če obžalujem?
To je le točka moje šibkosti,
a prevečkrat pritiskam nanjo.
Poizkusi uresničevanja sanj-
upanje, da sem prerasla bolečino...
A vztraja,
preveč in predolgo vztraja,
ne vidim cilja -
ironija - skriva se v mojih očeh,
ki tako hrepenijo po svobodi..
Zrcala - razbita!
Zenice ne morejo videti svojega obraza...
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
