Lučka Skale
Število prispevkov : 501
Starost : 79
Kraj : Štajerska :) Poljčane
Datum registracije : 02/03/2011
 | | Naslov sporočila: Nekaj izbranih pesmi Sob 12 Mar 2011 - 18:28 | |
| Belo-črno-rdeče
Čista, bleščeča belina,
kot duše in srca otrok,
ivje na vejah,
v gozdu, na polju,
povsod…
Umazana, črna črnina,
noč dolga
in neizmerna,
kot srce, duša,
ki ne pozna usmiljenja…
V mojem srcu in duši
pa je samo še pokol,
kri brizga
na vse strani,
srce in duša črni…
Lučka
Bes bogov
Bes bogov se zliva iz oblakov,
zakaj njih jeza ubija
mojo ljubo travo,
gozd, naravo,
umazan dež pošilja…
Kaj grehi so tako veliki,
da žele izbrisati zemljo,
uničit cvetje,
vse zelenje,
spremeniti v puščavo zlo…
Kdo kriv za njih je jezo,
smo mi vsi
ali le nezvesta mož in žena,
ki drug na drugega rohnita,
žal besede govorita…
To ni otrok nedolžni,
ki v zibelki še spi,
ali pa plačuje krivdo
mater in očetov
v hudi, po denarju sli…
Sva kriva morda jaz in ti,
da do neba doni,
moj, tvoj klic,
prekleti bili vsi
neizživeti sni…
Živeti treba bo naprej,
čeprav z bridkostjo v srcu,
ki počilo od krutih
vseh besed izrečenih je,
začetih v nevednosti krivice …
Odziv je krut
podrl vse mostove
med nama spete vse
nikdar več
srečava se ne…
Vsak tava zdaj po svoji poti,
ti veš za mir,
vzel si vse za šalo,
jaz pa brez miru divjam
pa sploh ne vem več kam…
Lučka
DIM V VETER
Zelen preplet
na dnu,
nad njim,
pretvori vse
v divji dim.
Koža na obrazu,
roke, prsi,
kot pergament
vpijoč v nebo,
smeh z njo.
Zgodba čudna
se odvija
med spleti,
rjove v veter,
ko zapoje v eter,
bruha saje
v vsakdanje
sanje,
dim v veter.
Lučka
FĀTĀLIS MĀTER
Cinefactus cāligo
flamma
ex matre, ex more,
fātālis stamina, culpa,
diem ex diem cupiditās,
chalybinus nēnia,
nēc-ubi ultrix curae,
ultrix flamma et vēritās
cum die diem obire…
Diritās, dis cerpo,
fātālis dies,
ex caeco odium,
exire exvita…
Fātālis culpa,
fātālis māter,
di māter mia
cinefactus nēnia,
ex matre ex – carnifico…
MATI USODA
( v prevodu )
Že pred rojstvom tema plameneča,
po materi, po običaju,
niti usode,krivda,
dan za dnem želja,
jeklena žalostinka,
da ne bi kje vest pekla,
goreča maščevalnost in resnica
ob svitu umrla…
Groza, osramotitev,
smrtni dan,
oslepitev mržnje,
umreti…
Usodna krivda,
mati usoda,
moje matere
upepeljena žalostinka,
po materi izmučeni do smrti…
Lučka
Naj pada dež
Zbrisal bo žalost, bolezen,
zbrisal bo krivice vse,
bol srca, ki vene,
duše ranjene bol,
naj pada dež…
Prikril bo stopinje,
moje in tvoje,
njene, ki te čaka,
tam nekje na poti,
naj pada dež…
Bo zbrisal poljube,
najine vse noči,
drhteče od strasti,
ki so ostale v spominu,
naj pada dež…
Bo zbrisal odsev
tvojega obraza,
tvojih oči,
nežen šepet,
naj pada dež…
Tvoje telo se skriva
v gosti megli,
ki ne dovoli spomina
na najino ljubezen,
naj pada dež…
Naj pada dež,
naj izbriše vse,
vse načrte in želje,
ki so žarele v meni,
naj pada dež…
Naj pada dež,
naj ubije to slo v meni,
naj strela udari,
spremeni me v pepel,
naj pada dež…
Lučka
POSLEDNJI PEV
Škrlatno, rdeče, črno in belo,
reflektorjev sij…
pevec prihaja!
Postoj, le postoj…
Nikoli še pév ni
tako zazvenel,
nikoli še lepše
ni pevec zapel.
Aplavz, kriki in klic!
Kupček mesa in polno kosti,
v gnoju, o, lastnem leži…
Zadnjega péva preživel ni!
Mesec bedi- le kdo bo verjel,
lobanje, kosti,
med križi kričijo:
» Napijmo jim vsi! »
V soju luči
o joj oblak,oblak, oblak!
Glej, glej, glej življenje ljudi,
kako postaja njih korak…!?
Ne pijte na litre, pijte ljudem,
pijte ljubezen!
Ko kupo izpiješ,
je vse smešno vsem…
Želel je pevec preveč,
o ti prekletstvo, prevelik zalet…
mrmra, mrmra,
sem vzel jaz, ubogi poet!
Lučka
Puščava vre
Na tisoče, milijone črk,
imen, dogodkov,
pojmov vre v izziv,
izziv laži in časa
v črnobeli vsej
puščavi tej brez glasa.
Enigma našega je časa,
je nerešljiv problem,
je rebus,
brez besed se oglaša -
resnice razglaša.
A le laži prostora to so
in pa časa.
Svet umora, posilstva,
bombe in šrapnela,
atomov splet,
nevtronov vzlet,
biološka, kemična
vojna se priglaša.
Prostora več ni
in ne časa,
puščava le puhteča –
vsa brez glasa.
Lučka
TAVA, TAVA, TAVA
V goščavi tava dan na dan,
noči preb'di pa ne ve kam,
iz mračne sle, s pokopališča duš,
ko mrtvi zahrume,
pojo poslednji svoj odmev…
Bedaki in pijanci,
ljubimci in izdanci,
rogove štejejo, iščejo prvaka,
a najdejo tam
…le bedaka.
Opijal se za tri, za prazen nič,
dokler vzel ga ni 'hudič'…
deseteraki so v grobu mu edini zdaj ponos,
lobanji z luknjami v zobeh,
edini so okras!
Ko je živel,
bil je boem,
v raj ne more zdaj,
hudič beži pred njim!
Zakaj?
V vicah verne duše v snu,
kurbe in pijanci v peklû,
pobožnjakarji na nebu,
vse beži pred njim,
kam naj gre, da najde mir…?!
Lučka
TUJCA
Pesem v mojih, pesem v tvojih,
v najinih z meglico ljubezni prekritih očeh,
s sončnimi žarki prepletenih dneh,
z meglo otožnosti prekritih nočeh.
Bodočnost v temo zavita
v mojih, v tvojih, v najinih
z melanholijo prežetih očeh.
Prezir, srd, sovraštvo?
Ne, le bol, ravnodušnost,
praznina v duši,
hladna, temna bodočnost…
Pesem v mojih, pesem v tvojih,
v najinih je očeh
…pogovor tujcev dveh…
Lučka
| |
|
Kazalo 
Latest images 
Založba Literarni val 
