52.
Nikoli ne spim živim in sanjam sanjam ko
Živim in ko spim tudi to je življenje je dejal
Fernando Pessoa smo le tisto kar sanjamo
In ne vidimo tistega kar vidimo ampak tisto
Kar smo to je ugotovil tudi Krakar svet je
Opazoval s svojega nebotičnika skoraj vse
Je enako rahlo sovražil se počutil samega
V svojih sanjah ni bilo več veliko človeka
V njem postajal je zlovoljen starec ki čaka
Burjo da ga prevrne rad bi pisal spomine pa
Se ne spominja več niti sanj tudi naslovi so
Zbledeli ne smejte se moji pozabljivosti
Je rotil pogovarjajte se z menoj da se bom
Spomnil kdo sem da nisem nekje drugje
©®